Včasih je veljalo, da se za inštrukcije odločajo večinoma tisti dijaki, ki imajo težave z doseganjem pozitivne ocene. Pri teh so inštrukcije ena od oblik pomoči, ki jim zagotavlja, da bodo imeli letnik zaključen s pozitivno oceno in se bodo lahko vpisali v naslednjega oziroma bodo imeli možnost opravljanja mature. V zadnjem desetletju pa so inštrukcije vse pogostejše tudi pri tistih dijakih, pri katerih te težave ni. Žal je tako, da dandanes za vpis na izbrano fakulteto nič več ne zadošča zgolj pozitivna ocena, temveč je potrebno pokazati precej več. Tako inštrukcije niso nikakršna izjema pri tistih, ki recimo na testu znajo za tri, radi pa bi znali vsaj za štiri ali pet.
Inštrukcije so tudi dobrim dijakom torej v veliko pomoč. Omogočajo jih dodatno razlago snovi, obilo vaje pri praktičnem reševanju nalog, poglobljeno razumevanje, pogosto pa tudi tisto znanje, ki se zahteva za tako imenovani višji nivo pri maturi. Torej, za dodatne točke, ki so pri vpisu na fakultete z omejitvami še kako pomembne.
In kakšne inštrukcije pridejo v takšnem primeru najbolj prav? Najpogostejše so inštrukcije iz matematike in naravoslovnih oziroma tehničnih predmetov, dijaki pa se zanje večinoma odločajo individualno. Tako se jim lahko inštruktor povsem posveti. Inštrukcije »ena na ena« pa so seveda tudi najdražje, zato ni odveč povprašati, ali se je mogoče dogovoriti tudi za skupinske inštrukcije, pri katerih lahko sodeluje nekaj dijakov hkrati. Kadar je njihovo znanje na istem nivoju, to ni nikakršen problem, temveč je lahko celo prednost, saj delo v skupini pogosto prinese več vprašanj in s tem tudi boljše znanje.
